Omemba: Mateja Koležnik

»Tokratna Umetnost igre je posvečena Brechtovi in Weillovi Operi za tri groše v režiji Mateje Koležnik.«

»Brecht je s svojim pristopom h gledališču želel občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme.«

»kot pravi Boštjan Jurečič, ki si je ogledal Rossa dela na Dunaju - skušala na novo definirati skulpturo.«

»Razstavljene fotografije pomagajo rekonstruirati spomin na dogodke in pomembno opominjajo na skoraj neverjetne prizore nedavne preteklosti.«

»Jaz fotografiram že od leta 1968 in včasih je bilo tako, da so miličniki ščitili protestnike, danes je pa tako, da so policaji napadali protestnike.«

»na vidike privatizacije in zapiranja javnih institucij in njihovo dostopnost; pa tudi na vidike narave, ki je naša skupna last oziroma bi morali vsi imeti dostop do nje in pa seveda do naših teles, do našega zdravja.«

»to gre pri tokratni uprizoritvi pravzaprav za obnovitveno predstavo.«

»privilegij velikih tekstov, ki govorijo o medčloveških, družinskih odnosih ta, da ostanejo brezčasni.«

»Vojaški režim je prepovedal dolge lase, minikrila, Sofokleja, Tolstoja, Evripida, zdravice na ruski način, stavke, Aristofana, Eunesca, Sartra, Albeeja, Pinterja, svobodo tiska, sociologijo, Becketta, Dostojevskega, moderno glasbo, pop, moderno matematiko in črko Z, ki v stari grščini pomeni ON ŽIVI.«

»opus Coste Gavrasa predstavlja univerzalno kritično držo internacionalista, ki se izvrstno znajde v številnih žanrih in produkcijskih okoljih.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»neverjetno metaforo položaja v sodobnem svetu«

»Na svetu je mogoče videti milijone, ne pa stotin … in med milijoni raste sovraštvo.«

»Ko vzameš v roke Gorkega, vstopiš v kontinent pisanja.«

»Junakinje in junaki drame Otroci sonca se radi prepuščajo vizijam prihodnosti.«

»Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«

»Znanstvenik Protasov ne more izgubljati časa za profanost, kot je vsakdanje življenje.«

»Igralska zasedba je tako popolna, da je skoraj vsaka posamezna vloga odigrana malenkost bolje, bolj dinamično ali bolj sofisticirano, kot bi si med branjem predstavljali.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Grozo, ki razsaja, si ti sama povzročila.«

»Gre Antigona na jetra.«

»V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam.«

»Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov.«

»Prečrtali nismo nobenega projekta.«